BELOKRANJSKE PISANICE

Najstarejša pisanica, ki jo še danes izdelujejo v Adlešičih, sega v leto 1800. Od tedaj se je ohranilo nekaj skromnih primerkov. Vesna Veselič je ena izmed redkih Belokranjk, ki ohranjajo ta star način pisanja belokranjske pisanice.

Za pisanico se uporablja kokošja jajca, lahko so tudi večja, kot je na primer nojevo jajce. V pisalo, oziroma pisač, ki je sestavljan iz pločevinastega lijačka in 10 centimetrov dolgega lesenega držala. V lijaček se vloži vosek, ki se stopi, medtem ko pisač držimo nad plamenom goreče sveče. Piše se po lupini surovega jajca, ko je prvi sloj voska napisan, se ga namočim v rdečo barvo (krep papirja namočimo v vodo). Ponovno se uporabi vosek in se nariše nov motiv, ki se ga nanese na rdeči sloj jajčne lupine.

Za belokranjsko pisanico je značilno stalno poslikavanje s črticami, pisami, križci, pikami, vejicami, srčki, strelicami… Uporablja se batik tehnika pisanja.

Nato se jajce kuha v črni tekstilni barvi, tam, kjer je jajce popisano z voskom se barva ne prime in so na jajcu vidni motivi bele in rdeče barve. Jajcu dodamo še zankico z cofkom na koncu, ki se spne čez prej narejeni ljuknici na zgornjem in spodnjem čelu jajca.

Tako dokončani ročni belokranjski izdelek, ki ga imenujemo belokranjska pisanica, katera je znana po Sloveniji in svetu in predstavlja dragocen in skromen spominek iz Adlešičev.